Vse se je začelo s spontanim sprehodom okoli vaškega jezera.

Bil je popolnoma običajen dan. Po zajtrku smo se dogovorili kaj bi počeli. Bili smo enotni, da gremo do enega izmed vaških jezer. Enoletnika sem “popokala” v nosilko, mi trije smo obuli dežne škornje in akcija. Šestletnik je vzel s sabo svoj zvezek in svinčnik, ker je hotel zapisati vse videne živali. Na njegovem seznamu so se znašle: mačka, pajek in žaba(:

Kmalu nas je pričakalo nemalo parčkov žab, ki so ležerno počivale ena na drugi. Spraševala sta se (in mene) zakaj so ena na drugi, postavljala sta hipoteze, da je spodnji samček, nato je bil samček zgornji. “Mami, slikaj za tatija, on ve!”

Točka za tatija, otroka točno vesta katero izmed področji je bolj moževo, katero pa moje.

Najljubši pripomoček šestletnika je že od prvih korakov (ali kolenčkov) palica, zato ni bilo presenečenje, da je s palico ulovil nitast mrest. Sicer je takoj izstrelil, da je to mrest posebnih žab, da nimajo vse gmotastih mrestov, ki jih običajno vidimo na površju vode. Jaz sem ga videla prvič.

Ker smo za raziskovanje izbrali precej hladen dan, smo krog okoli malo pospešili in odšli domov na malico in vročo čokolado, ki je nekaka stalnica, kadar nas “prezebe”.

Na sprehodu pa smo dobili kar nekaj izhodišč kaj vse se lahko še naučimo.

Med tem, ko so otroci pojedli sadno malico, sem smuknila do računalnika in hitro poiskala in natisnila nekaj uporabnih datotek, ki jih sicer najdete na tem portalu (KLIK . potrebna je le registracija, nato pa lahko brskate po brezplačnih in plačljivih vsebinah).

Med raziskovanjem življenjskega kroga žabe žal nismo našli nitastega mresta. Sta pa videla kako pupek postopoma izgublja rep. Triletnica je izrezala dele žabe in jih sestavila nazaj, nato pa pobarvala modro žabo, ker je po njenem mnenju strupena (:

Na koncu dejavnosti je nastal plakat z dodatnimi vprašanji za tatija in naše goste (kdorkoli je prišel, je lahko na vprašanje odgovoril). Šestletnik je poimenoval še dele telesa, po kosilu pa smo šli v gozd, ki ga imamo okoli hiše.

življenjski krog, deli telesa in okvirčki za vprašanja

sestavi žabo

pobarvanka

Ko so šli otroci zvečer spat, sem se lahko malo bolj sistematično lotila priprave materiala. Spodaj je nekaj fotografij, pod njimi pa so povezave do datotek. Ne spomnim se več koliko dejavnosti smo naredili naslednji dan, če smo jih sploh. Če nas /ju je pritegnilo kaj drugega, smo sledili tistemu. Najbolj jima je všeč, kadar ju zjutraj na jedilni mizi čakajo dejavnosti. Takrat jih z veseljem sprejmeta. Torej naše raziskovanje žab je potekalo kar nekaj časa, vmes pa sem dodala tudi nežabje vsebine, ki sem jih opremila z žabjimi motivi(:

**ORIENTACIJA NA PLOSKVI,**
**POZORNOST**

Šestletnik je dobil zahtevnejšo verzijo (ki jo je pobarval popolnoma samostojno), triletnica pa lažjo, kjer so bila vsa polja že poimenovana (A1, A2 itd.), za še večjo pomoč pa sem ji označila najprej vsa modra polja, ki jih je pobarvala, nato vsa črna, preostanek pa je bil zelen.

datoteka

**BRANJE**

Ugotavljam, da šestletnik veliko lažje bere, v kolikor je na enem kartončku manj besed in v eni vrsti, ker ni možnosti za preskakovanja vrstic. Na spletu sem poiskala zgodbo, jo malce priredila (izločila nepotrebne besede, da je ostalo bistvo), natisnila, z luknjačem preluknjala in spela z vrvico. Še lepše se spne s kovinsko rinko (npr. za ključe).
Dogaja se, da kartončke velikokrat postavi v takšno lego, da sama na tak način ne bi mogla brati. On pravi, da mu je lažje. Pa naj(:

Ker ima izredno rad zbirko Pet prijateljev, moje glasilke pa so včasih tik pred upokojitvijo od napora, imava dogovor, da pred vsakim poglavjem on prebere en del “žabona”. Vsakič prebere različno število kartončkov, odvisno od razpoloženja in interesa po tem, kako se zgodba nadaljuje.

datoteka

**MOTORIKA**

Od nekdaj shranjujem vse ostanke barvnih kartončkov. “Za vsak slučaj!” (:
In kadar je treba otroka na hitro zaposlit, pride ta slučaj.
Od ostankov kartona, ki sem ga uporabila za trakce zgodbe je ostalo nekaj mini trakcev. Narezala sem jih in dala v posodico. Triletnica je nato vadila nanašanje lepila in lepljenje. Lahko bi tudi sama narezala trakce, pa sem jo prehitela.
Koščke, ki so ji med delom popadali na tla, pa je enoletnik nalagal na svoj tovornjaček (:

**MOTORIKA,**
**ŠTETJE**

Triletnica ima usvojene številske predstave do 3. To pomeni, da prepozna količine do 3, brez da jih prešteva. Zato grem vedno malo dlje. Tokrat sem ji pripravila števila do 5. Torej prešteje število žab, izbere ščipalko in jo pripne na ustrezno mesto.

Kartončke sem plastificirala, saj jih bo uporabila še večkrat. Zadostuje tudi trši papir. Za plastificiranje je veliko bolje uporabiti MATIRANE folije, vendar jih trenutno nimam. Te se žal bistveno bolj bleščijo in so lahko za otroke, ki imajo težave, dodatna oteževalna okoliščina.

datoteka